V zadnjem času smo vse pogosteje priča primerom nasilja in trpinčenja, ki se odvijajo tako med ljudmi kot nad živalmi. Zadnji primer, ki sem ga zasledila, je mlado dekle, ki je preteplo svojega psa in ga nato odvrglo v smetnjak. Reakcije so bile močne – preplavili so nas občutki preziranja, zgražanja in obsojanja. Takšni dogodki nasilja so pretresljivi in žal pogosti, ne le nad živalmi, temveč tudi nad otroki, šibkejšimi posamezniki in celo nad samim seboj.
Vsekakor je nasilje obsojanja vredno in nikoli opravičljivo. A vprašanje, ki si ga pogosto zastavljam, je: Kaj človeka pripelje do tega, da je nasilen? Kaj je tisto, kar v sebi nosi, da svojo bolečino, jezo in nemoč izliva na druge? Zakaj nekdo, ki trpi znotraj sebe, poišče šibkejšo tarčo, namesto da bi reševal lastne notranje rane?
Veliko nasilnežev, upala bi si reči, VSI, nosijo v sebi globoke rane iz preteklosti. Nekdo, ki je srečen in zadovoljen s svojim življenjem, nima potrebe po tem, da kogarkoli ponižuje, ali na kakršen koli način ponižuje. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki so v otroštvu doživeli trpinčenje, zlorabo ali zanemarjanje, veliko bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju v odrasli dobi. Ta vzorec pogosto izhaja iz nemoči, ki so jo čutili kot otroci. Nasilje postane način, kako obvladujejo občutke lastne nemoči, ko zlorabljajo druge.
Osebe, ki so bile spolno ali čustveno zlorabljene, imajo večjo verjetnost, da bodo tudi same zlorabljale druge. Nemoč, ki jo občutijo ob soočenju z lastno preteklostjo, jih pogosto vodi v sovraštvo do tistih, ki so šibki in nemočni. Trpinčenje šibkejšega jim omogoča, da začasno občutijo nadzor nad svojo lastno nemočjo, ki je nekoč niso mogli izraziti proti tistim, ki so jih ranili. Primer je tudi med vrstniško nasilje, kjer se pogosto posamezniki postavijo na stran nasilneža, ker v žrtvi prepoznajo nemoč, ki jo nosijo v sebi. In ta občutek sovražijo.
Mnogo ljudi, ki končajo v zaporih zaradi nasilnih dejanj, je bilo v otroštvu čustveno zlorabljenih ali zanemarjenih. Da bi prekinili ta cikel, je nujno, da se osredotočimo na razumevanje vzrokov za nasilje in na zagotavljanje podpore tistim, ki so prizadeti. Ko se bo družba začela ukvarjati z ozaveščanjem vzrokov za nezadovoljstvo, nasilje v družinah, šolah in skupnostih, bo tudi nasilja manj.
Ključno je, da začnemo uvajati programe za pomoč tistim, ki trpijo. Nasilje je simptom globlje notranje bolečine, ki potrebuje pozornost in zdravljenje. Če želimo živeti v bolj zdravi in sočutni družbi, moramo razumeti, da je reševanje vzrokov nasilja v interesu vseh nas. Vsaj si želim, da bi bil.
In na koncu: Ja, tudi meni so se zarosile oči, ko sem videla zgoraj omenjeno dekle, ki je pretepla in zavrgla svojega psa. Vendar so se mi zarosile tudi ob misli na njeno bolečino, ki jo je pripeljala do tega dejanja. Zato prosim, ne obsojajmo, ker ne vemo vseh plati zgodb/e. Te, niti zgodb drugih.
Objem,
Zumra
Oblikoval in razvil: ERCO ERIN ĆORALIĆ s.p., 2024 ©