Samozavestni starši vzgojijo samozavestne otroke

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri otroci odraščajo samozavestni, drugi pa dvomijo vase?

Vzgoja je ena najlepših, a hkrati najzahtevnejših vlog v našem življenju. Kako lahko svojemu otroku pomagamo, da zgradi trdno samozavest?

Naša odgovornost ni le fizična skrb za otroka, temveč tudi oblikovanje njegovega notranjega sveta. Samozavest, ki jo otrok razvije, ni nekaj, kar lahko preprosto ukazujemo ali priučimo z besedami. Gre za proces, ki se začne pri nas – starših.

Za samozavestnim otrokom stojijo samozavestni starši. Toda kaj to pomeni? Kako lahko starši s svojo samozavestjo vplivajo na razvoj samozavesti pri svojih otrocih?

Otrok o sebi verjame tisto, kar vidi in čuti pri svojih starših. Če oni dvomijo vanj, bo dvomil tudi sam. To pomeni, da otrok iz starševega vedenja, izrazov in čustev zazna, kako ga vidijo. Če starš otroku govori, naj bo pogumen, samozavesten in samozadosten, sam pa čuti strah, negotovost ali dvom v otrokove sposobnosti, bo otrok zaznal to neskladje. Otroci so izjemno dojemljivi in bolj kot besedam zaupajo čutenju.

Poznavanje lastne vrednosti

Če želimo, da otrok pozna svojo vrednost, moramo kot starši najprej poznati svojo. Samozavesten starš je tisti, ki se zaveda svojih prednosti in slabosti, ki se sprejema takšnega, kot je, in ne potrebuje zunanje potrditve za to, da bi se čutil vrednega. Ko otrok vidi starša, ki ravna v skladu s svojimi vrednotami, ki spoštuje sebe in druge ter se ne boji izraziti svojega mnenja, se uči teh vzorcev vedenja.

Izražanje čustev

Želimo, da otroci izražajo svoja čustva? Naj nas kot starše ne bo strah izražati svojih.

Kolikokrat ste slišali starša reči: »Ne jokaj, saj ni nič takega« ali »Ne bodi jezen«? Tako otroku sporočamo, da nekatera čustva niso sprejemljiva.

Ko starš pokaže, da je normalno biti včasih jezen, žalosten ali prestrašen, otroku omogoči, da tudi sam sprejme ta čustva kot del svoje izkušnje. In ga ne bo strah izražati svoja.

"Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto posnemali."James Baldwin

Spoštovanje kot osnova odnosa

Če želimo, da nas otroci spoštujejo, jih moramo spoštovati. Spoštovanje se zasluži z našim vedenjem, z načinom, kako ravnamo z otroki, kako poslušamo njihove potrebe in kako odgovarjamo nanje. Pogosto starši zmotno menijo, da jim spoštovanje pripada samo zato, ker so starši. Toda otroci spoštovanje nežno gradijo na osnovi izkušenj z odraslimi.

Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: »Ali želim, da me otrok spoštuje ali da me uboga iz strahu?« Spoštovanje ni enako strahospoštovanju. Strah ustvarja distanco, spoštovanje pa povezanost. Kar se pokaže v medosebnih odnosi, ko otroci zrastejo.

Samozavest kot temelj zdravih odnosov

Samozavesten starš je sposoben postavljati jasne meje, brez krivde reči »ne« in prevzeti odgovornost za svoje napake. To so lastnosti, ki jih otrok prevzame, ko vidi, da so del starševega vedenja. Otroci, ki odraščajo v okolju, kjer so meje postavljene z ljubeznijo in spoštovanjem, se naučijo, da imajo pravico do postavljanja svojih meja tudi ko zrastejo in da so vredni spoštovanja.

Sklepna misel

Samozavesten otrok raste ob samozavestnem staršu. Če želimo, da otrok spozna svojo vrednost, moramo najprej prepoznati svojo. Če želimo, da naš otrok zraste v srečno osebo, moramo sami biti srečni, sposobni v vsaki situaciji najti nekaj dobrega ...

To so prvi korak k vzgoji srečnega in samozavestnega posameznika.

"Cilj resnične vzgoje ni le usmerjanje ljudi, da počnejo prave stvari, ampak da uživajo v njih; ne le da postanejo delavni, ampak da vzljubijo delo; ne le, da postanejo učeni, ampak da vzljubijo znanje; ne le, da postanejo čisti, ampak da vzljubijo čistost; ne le, da postanejo pravični, ampak da zahrepenijo po pravici." John Ruskin

PS: Obstaja veliko raziskav, ki potrjujejo, da otroci bolj posnemajo vedenje odraslih, kot pa sledijo njihovim navodilom. Nekaj ključnih študij:

1. Bandurina eksperimenta s punčko Bobo (1961) Psiholog Albert Bandura je izvedel eksperiment, kjer so otroci opazovali odraslo osebo, ki se je agresivno obnašala do napihljive lutke Bobo. Kasneje so tudi sami kazali podobno agresivno vedenje, kar je potrdilo teorijo socialnega učenja, ki poudarja pomen posnemanja pri pridobivanju vedenjskih vzorcev.

2. Neizbirno posnemanje (Over & Carpenter, 2013) Raziskave kažejo, da otroci pogosto posnemajo vedenje odraslih, tudi če to ni funkcionalno ali racionalno. Na primer, eksperiment je pokazal, da otroci posnemajo nepotrebne korake pri odpiranju škatle, ker vidijo, da jih izvaja odrasla oseba.

3. Nevronske osnove posnemanja (Meltzoff & Moore, 1977) Novorojenčki že nekaj ur po rojstvu posnemajo obrazne izraze odraslih, kar nakazuje na močno biološko osnovo za imitacijo.

4. Raziskava o "rečeh, ki jih starši govorijo vs. delajo" (Grusec & Goodnow, 1994) Ta študija je pokazala, da otroci pogosto sprejemajo moralne vrednote in vedenjske vzorce predvsem prek opazovanja, ne pa skozi neposredne besedne napotke.

Te raziskave potrjujejo trditev Jamesa Baldwina, da otroci ne poslušajo vedno navodil, vendar zelo natančno posnemajo vedenje odraslih.

V naslednjem blogu bomo podrobneje raziskali vprašanje spoštovanja in razliko med spoštovanjem ter strahospoštovanjem – kako ju prepoznati in zakaj je spoštovanje ključnega pomena za zdrav odnos med starši in otroki.

#kjerjevoljajetudipot #nlpcoaching #mediacija #zumracoralic #medosebniodnosi #družina #vzgoja #vzorci #otroci #samozavest