Seznam "Vse sijajne stvari"
Seznam "Vse sijajne stvari"
V ponedeljek, 16. 12. sem obiskala Dramo v Ljubljani, kjer sem si ogledala izjemno predstavo Duncana Macmillana "Vse sijajne stvari" z igralecem Uroš Fürst. Ta predstava se me je dotaknila na najglobljih ravneh, saj s preprostostjo in iskrenostjo osvetljuje teme, o katerih pogosto ne govorimo – duševno stisko, osamljenost in pomen iskanja lepote v malih, vsakdanjih trenutkih.
Predstava je zasnovana kot ganljiva zgodba otroka, ki se sooča z materino depresijo in kasnejšim samomorom. Otrok se v težkih trenutkih zateče k pisanju seznama sijajnih stvari – drobnih, preprostih radosti, ki življenju dajejo smisel. Z vsako napisano mislijo, kot so "sladoled", "sončni žarki" ali "pasji repi, ki mahajo", se ustvarja mozaik življenja, polnega majhnih zakladov, ki jih pogosto spregledamo.
Ob gledanju sem globoko začutila tega otroka, njegovo stisko in potrebo po sprejemanju. Predstava nas opominja, da tudi v najtemnejših trenutkih še vedno obstajajo razsvetljujoči trenutki, ki nas vlečejo naprej. Igralčevo povabilo na koncu je bilo močno in iskreno: „Kljub vsemu je vredno živeti«.
Poseben čar predstave je bila tudi vključitev gledalcev. Občinstvo smo bili povabljeni, da sodelujemo med samo predstavo z branjem igralčevih »napisanih misli«, ki smo jih skupaj z njegovim navodilom dobili še pred začetkom predstave. Imela sem občutek, da smo vsi del predstave. Na koncu pa nas je povabil, da tudi mi prispevamo svoje misli, svoje „sijajne stvari“. Med obiskovalci so bili tudi srednješolci, in misel mlade srednješolke me je globoko ganila. Je rekla: „Da bi mama večkrat bila dobre volje.“ Ta iskrena izpoved je odmevala v meni, saj nas opominja, kako otroci dojemajo stvari drugače, kot si odrasli pogosto predstavljamo.
Otroci so čuteča bitja, ki si želijo biti sprejeti in povezani. Pogosto se ne zavedamo, kako globoko lahko na njih vplivajo naša razpoloženja, naši odzivi in naše življenjske težave. Zato bi rada nagovorila vse starše: pogovarjajte se s svojimi otroki. Povejte jim, zakaj se počutite tako, kot se, in jim dajte vedeti, da niso krivi za vaše skrbi ali stiske. Otrokom pokažite, da jih imate radi, ne le z besedami, temveč tudi z drobnimi dejanji. Oni niso krivi za naša bremena. Prekinimo vzorce, ki jih nosimo od naših staršev.
Otroci potrebujejo našo prisotnost, naše nasmehe in toplino. Bodimo tisti, ki jim pomagajo odkrivati njihove „sezname sijajnih stvari“. Naj vedo, da je njihovo življenje dragoceno in da se v vsakem dnevu skriva nekaj lepega, čeprav se nam morda v trenutkih stiske zdi drugače.
Predstava "Vse sijajne stvari" je za mene bila na en način tudi terapevtska izkušnja – ne le gledališki dogodek, ampak tudi povabilo k refleksiji in hvaležnosti. Prav v obdobju, ko se soočamo z negotovostmi in izzivi časa, nam ponuja dragocen nauk:
Pisanje seznama sijajnih stvari je kot ustvarjanje življenjske sidrne točke. Majhni trenutki – nasmeh ljubljene osebe, topel objem nekoga, smeh otroka – so tisti, ki nas držijo pokonci. In ko pomagamo otrokom prepoznati njihove "sijajne stvari", jim pokažemo, da je življenje kljub vsem izzivom vredno živeti.
Naj bo to sporočilo opomnik za vse nas, da v kaosu vsakdana ne pozabimo na drobne radosti. Ustavimo se, prisluhnimo otrokom in jih naučimo, da so sijajne stvari vedno prisotne – če jih le znamo poiskati in jih ceniti.
»Ne moreš preprečiti, da bi ptice žalosti letele nad tvojo glavo, lahko pa preprečiš, da se ugnezdijo v tvojih laseh.« - Kitajski pregovor
In na koncu, naj bo ta praznični čas poln topline, smeha in nepozabnih trenutkov z vašimi najdražjimi. Naj vam novo leto prinese obilje priložnosti, notranji mir ter moč za nove začetke. Zaupajte vase in v svoje sanje – vse je mogoče, če le verjamemo in vztrajamo. »Vsak konec je priložnost za nov začetek. Stopimo v novo leto z upanjem, navdihom in srčnostjo.«
Kajti, Življenje je lepo...
Zumra Ćoralić
