Eta Cerkno - 11. delavnica

Redko ostanem brez besed... tokrat sem! S solznimi očmi...

"Na oder našega življenja je Zumra vstopila, da naše plahe stranske vloge, bi v glavne spremenila. Da naš strah spremenila bi v pogum, naše neznanje pa dobilo bi novo spoznanje.

Na prvem srečanju pred nas je slike položila izbiro svobodno pa je nam prepustila. jaz sama sem si sončnico izbrala, kot da vedela bi koliko svetlih žarkov nam bo prav Zumra na naših srečanjih dala. Zanje Zumra ti iskrena hvala. Ogledalo je postavila pred nas, tako ki nas sprašuje, kdo sem sploh jaz. ogledalo je tisto, ki ne laže, tudi tisto, kar je v nas nam pokaže. To ogledalo ni nič drugega, kot so vprašanja, od kod, od kje, od kdaj. Zakaj se mi je to zgodilo, kaj živčljenje me iz dane situacije bo naučilo?

Težo nahrbtnikov naših tako je porazdelila, da svoj tovor vsaka od nas bi lažje nosila. Vedno znova nam nova obzorja je odstrla, prenekateri trdi oreh za nas je strla.

Zdaj strahu ni več, ko zastor na odru se razgrne, ker zdaj vem, da slabo lahko s pravim pogledom na pozitivno se obrne. Še veliko bom naredila napak, z zastavljenje poti bo še zdrsnil korak. A trudila se bom, da učila se bom tudi iz zmot, saj, kjer je volja je tudi pot."

Na zadnji letošnji delavnici v ETA Cerkno, 11. v skoraj dveh letih, sem dobila najlepše darilo, ki bi si ji lahko želela za svoje delo.

Ganjena in hvaležna!

Hvala drage punce!

Hvala vodstvu za zaupanje!

Naj dodam, da je kontinuirano in poglobljeno delo izjemnega pomena in lahko prinese takšne rezultate.

Vlaganje v zaposlene je vlaganje v prihodnost!